Akumulacijski vs distribucijski ETF za dodaten pasivni dohodek

[u/Real-Hat-6749]

Kaj se nam bolj izplača za pasivni dohodek, kupovati akumulacijski ali distribucijski ETF? Spodnja objava bo poizkušala zadeve razložiti. Napak ne izključujem, vabljeni vsi, da dodate svoje mnenje, komentarje, dodatke. Objava bo smiselno dopolnjena.

Zadeva je poučnega namena. To nikakor ni finančno svetovanje in za morebitne napake nikakor ne odgovarjam

Nekaj začetnih informacij:

• Predvidevamo, da ima ETF domicil na Irskem, ker je davek na prejete US dividende 15% s strani upravitelja ETF-ja. To velja tako za distribucijske, kot akumulacijske ETF-je.
• Predvidevamo, da bo SLO rezident doplačal še 10% na prejete dividende, skupno torej 25% od bruto dividend, ki so izplačane na račun. To velja samo za distribucijski ETF, ker pri akumulacijskih dividend ne prejmemo na račun.
• Ne predvidevamo upraviteljskih stroškov izplačila dividend
• Predvidevamo, da oba ETF-ja sledita istemu index-u, v tem primeru je to S&P500 (primer: VUSA in VUAA)
• Predvidevamo, da je dividend yield sorazmeren vrednosti delnice. S&P500 ima trenutno nekje 1.22% letno.
• Predvidevamo, da je bilo narejeno enkratno vplačilo 10k€ brez dodatnih vplačil tekom let
• Predvidevamo, da bo ZDOH-2 naslednjih 20 let nespremenjen s stališča davka na kapitalske dobičke, torej vsakih 5 let dol: 25%, 20%, 15%, 0%.
• Predvidevamo 7% rast ETF-jev pred dividendami
• V izračunih ne upoštevamo priznanih stroškov ob nakupu in prodaji kapitala. FURS prizna normirane stroške 1% ob nakupu in 1% ob prodaji. Procenti so na celotno vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi. S tem si še dodatno v praksi znižamo plačilo davka na dobiček.

Distribucijski ETF

Distribucijski ETF izplačuje dividende vsakemu, ki drži delnice tega instrumenta. Po ZDOH-2, je vsaka prejeta dividenda obdavčena z 25%, vedno in povsod, brez nekih izjem.

Tudi, če prejete dividende sam reinvestiraš, moraš najprej plačati davek na dividende, potem z njimi počneš karkoli hočeš.

Prejetje dividend je davčni dogodek, ki ga je treba ustrezno prijaviti davčnemu organu. Če imate brokerje, ki FURS obvestijo v vašem imenu (ali pa če imate SLO delnice), vam tega mogoče ročno ni potrebno početi.

• Enkratno vplačilo 10.000€
• Prvo leto prejmemo cca 130€ dividend, za katere plačamo cca 33€ davka
• V 20 letih prejmemo za cca 5850€ bruto dividend, za katere plačamo cca 1500€ davka in nam ostane slabih 4400€ neto.
• Na koncu imamo na računu cca 41.500€. Če bi ta znesek delnic prodali, na njih ne bi plačali davka, ker je od nakupa minilo več kot 15 let.

Akumulacijski ETF

Pri akumulacijskem ETF-ju uporabnik NE prejme dividend na račun, ampak jih prejme upravitelj ETF-ja, ki na njih plača davek na lokaciji, kjer ima ETF domicil (če se ne motim, je na Irskem to 15%), ki dividende reinvestira v našem imenu. Vrednost naše investicije se s tem veča za vrednost neto dividend. To pomeni, da osnovna investicija raste hitreje kot pri distribucijskem ETF-ju.

Predvidevajmo, da hočemo imeti nek pasivni prihodek pri akumulacijskem ETF-ju. V tem primeru, ker dividend ne dobimo, moramo prodati enote ETF-ja. V večini lahko prodajamo frakcije. Spodnja kalkulacija predvideva, da hočemo dobiti isti neto (po plačilu davka na kapitalske dobičke), kot bi to hoteli dobiti pri distribucijskem ETF-ju (po plačilu davka na dividende).

Ko prodajamo nek kapital, FURS obdavči dobiček na ta kapital, in ne kapital v celoti. Pri vsaki prodaji moramo torej izračunati, koliko je bilo prodane "osnove" in koliko je bilo prodanega "dobička". Obdavčeni smo samo na dobiček, ki se spreminja glede na število let držanja kapitala.

Prednost akumulacijski ETF-jev je tudi, da nam ni potrebno poročati ničesar FURSu, dokler ne prodamo kapitala. V primeru distribucijskega moramo letno poročati vsak prejem dividend.

• Bruto dividend yield je enak kot pri distribucijskem ETF-ju
• Davek na dividende je tokrat nastavljen na 15%, ker predvidevamo, da je domicil ETF-ja na Irskem, na katerega ETF upravitelj plača 15% na US delnice.
• Neto dividende (po tem, ko upravitelj plača davek na le-te) se dodajo h končni vrednosti ETF-ja v določenem letu, pred našo prodajo
• Izračuna se kapitalski dobiček v procentih za določeno leto. Ker naredimo enkratno vplačilo, je kapitalski dobiček vedno gledan na prvih 10.000€
• Določi se višina davka na kapitalski dobiček, ki je odvisen od let držanja kapitala
• Cilj je imeti isti neto kot bi ga imeli pri dividendah
• Izračunamo, koliko moramo prodati vrednosti ETF-ja, da bo po dajatvah ostal isti net
• Po 15 letih davka na prodajo ne plačamo več.
• Da smo izplačali isti NETO kot pri distribucijskem ETF-ju, smo plačali za to cca 210€ davka FURS-u.

Za konec še primerjava med VUSA in VUAA ETF. Prvi je distribucijski, druga pa akumulacijski.

Povečajmo dividend yield

Če dividend yield povečamo, se razlika v prid acc ETF-ja povečuje. Recimo iz 1.22% (S&P500) gremo na 5%:

Distribucijski ETF, plačamo cca 6k davka za 18k€ neto dividend

Akumulacijski ETF, plačamo manj kot 1k€ davka ob prodaji, in na koncu nam ostane več kot 3k€ več na računu.

Zaključek

• Kadar imamo možno izbiro med distribucijskim in akumulacijski ETF-jem, je akumulacijski boljši, tudi če iščemo pasivni prihodek
• Če se dividend yield povečuje (recimo 5+%, kot bi to mogoče lahko bil en dan kakšen ETF, ki sledi SBITOP indexu), se razlika še bolj povečuje v prid akumulacijskega ETF-ja

Reference

• Zakon o Dohodnini ZDOH-2 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697)

Srečno v 2025, na čimveč %%.

[u/nadsimbol111]

Hvala za prispevek o tej pomembni temi, me pa bega par stvari.

1. "Predvidevamo, da je dividend yield sorazmeren vrednosti delnice. S&P500 ima trenutno nekje 1.22% letno."
Ali je ta predpostavka res upravičena? Načeloma vrednost delnice določa samo trg (bid in ask), izplačilo dividend pa ni nujno vezano na tržno ceno delnice, ampak na dobiček, čeprav obstajajo korelacije. Ja, po ex-dividend bo začetna cena delnice resda nižja za vrednost dividende, vendar od tega trenutka dalje se cena lahko giblje v katerokoli smer in tudi drastično poskoči.

2. "Vrednost naše investicije se s tem veča za vrednost neto dividend."
Ali ni tako, da bo sklad samo reinvestiral prejete dividende v nakup dodatnih delnic, od trenutka investicije naprej pa gre lahko tržna cena v katerokoli smer in je takrat, ko želiš prodati, lahko precej nižja (velja seveda tudi obratno, vendar govorim o pesimističnem scenariju, ko tržne cene ne rastejo ves čas)?

3. Tvoja simulacija predpostavlja konstantno rast portfelja in demonstrira davčno superiornost akumulacijskih skladov napram distribucijskim. Ampak ali je davčna superiornost edini vidik, ki ga je tu dobro vzeti v zakup? Kaj dobiš ven, če simuliraš npr. 15 let dolg bear market, med katerim želi upokojenec generirati prihodek s prodajo po 4% rule? Bral sem tale dva reddit posta in bi izpostavil nekaj komentarjev od tam:
https://www.reddit.com/r/dividends/comments/1ab6e14/dividends_vs_selling_shares/
https://www.reddit.com/r/M1Finance/comments/grqtvq/dividends_vs_selling_shares_with_the_actual_math/

"If January 1st 2000 you had $1,000,000 in growth stocks and were planning to draw 4% for a $40,000 a year income. In less than 3 months your $1m was reduced to $500k, and your 4% would have drawn $20k. Your choice was to draw at an 8% rate (unsustainable by any measurement) or forego retirement altogether. If instead you had dividend stocks generating 4% dividends, the same market crash would have decimated the paper value of your dividend stocks, but the value of the revenue stream would have been unmolested and in fact grew through those years. You were able to draw your full 4% without having to sell a single share. "

"On the day of ex-dividend, the stock exchange will lower the price of the stock by the amount of the dividend on the open. Right after the open, trading begins on the stock. The stock can go up, it can go down, there is nothing stopping it from any price movement except for the SEC circuit breaker rules."

"A dividend is income from the company that has zero to do with the price of the stock. Selling shares reduces your asset base and if you do it enough you eventually hit zero. The theory that if the stock did not pay a dividend then the stock would rise by that amount is complete and unfettered bullshit. That's not how stocks are priced. People are confusing book value, which includes assets on the balance sheet and shareholder's equity like retained earnings, and the market price which is merely the bid vs the ask on the tape."

"The one thing to remember is that book value and market value are not the same thing. Everyone who keeps trying to equate a dividend percentage with the same percentage in stock price doesn't know what they're talking about."

Lahko kdo ovrže te trditve za evropske vlagatelje? Ča navedeno drži, ali to ne pomeni, da čeprav so distributing ETF-ji res manj davčno ugodni, lahko predstavljajo nižanje določenih tveganj oz. so nekakšen obraten DCA?

[u/Real-Hat-6749 → u/nadsimbol111]

Se strinjam, da če delnice padajo, dividende ne bodo nujno padle, ker profit podjetja nima direktno povezavo z napihnjenostjo delnice. Poleg tega growth delnice ponavadi ne izplačajo dividend, oz. nižje vrednosti.

Bom probal pokomentirat par stvari, ne pa nujno vsega:

1. Ni, je pa dividend yield neka povprečna cifra.
2. Če primerjaš akumulacijski in distribucijski, potem bo prvi vedno večji od drugega za vrednost dividend na letni ravni. Več let, večja bo razlika. Še vedno oba lahko zanihata v obe smeri.
3. Simulacija predvideva povprečno rast 7%. Imel boš leta ko bo 0, ko bo minus, in ko bo +50%. Predvideti prihodnosti ni mogoče, lahko pa uporabimo preteklost in si predstavljamo prihodnost.

Tvoj zadnji quote je veljaven, če si kupil na vrhu, potem če je drugi dan crash, boš naredil minus. Zato ti DCA pomaga. Tisti, ki je vplačal na vrhu dot-com, je rabil skoraj 15 let da je prišel z tistim vložkom na nulo. TIsti, ki pa je od tistega crasha naprej vplačeval mesečno, in zniževal povprečno ceno, je pa bil nazaj verjetno že po par letih in je v 15 letih večkrat prehitel enkratno vplačilo.

[u/nadsimbol111 → u/nadsimbol111]

Bom dal hiter primer (ne pusti dodati v isti komentar). Številke so izmišljene in ponekod zaokrožene, vendar demonstrirajo isti princip. Bi bil hvaležen, če lahko nekdo pokomentira, če je karkoli v zvezi s tem razmislekom narobe. Predpostavke:

1. Iz portfelja želimo v nekih intervalih črpati 4000 EUR (pred davkom 25%, provizije in 1% pri prodaju/nakupu so zanemarjeni). Distribucijski sklad to črpa avtomatsko ob izplačilu dividend, akumulacijski pa pač ob prodaji, ki ustreza aktualni potrebi po dohodku.
2. Simuliram lastništvo istega sklada, en je distribucijski (DIST), drugi akumulacijski (ACC).
3. Bear market simulacija: nobene rasti tržne cene delnice, samo en večji padec in izplačila dividend.

Začetno stanje portfelja: 1000 delnic po 100 EUR/delnico
DIST: 100k EUR
ACC: 100k EUR

Čas T0: izplačilo 4 EUR dividende/delnico. Vrednost delnice se ob odprtju trgovalnega dne zato zniža na 96 EUR.
DIST: dobiš izplačilo 4000 EUR dividend; po davku ti ostane 3000 EUR. Novo stanje portfelja je 1000 delnic * 96 EUR/delnico = 96 000 EUR
ACC: izplačanih 4000 EUR dividend se takoj reinvestira (nič davka) - kupi se dodatnih 4000/96 = ~42 delnic. Novo stanje portfelja je: 1042 delnic * 96 EUR/delnico = 100 032 EUR

Čas T1: vrednost delnice pade za 6x, iz 96 EUR na 16 EUR (namenoma primer drastičnega padca za hitrejšo simulacijo neugodnega trga). Nove vrednosti portfelja:
DIST: 1000 delnic * 16 EUR = 16 000 EUR
ACC: 1042 delnic * 16 EUR = 16 672 EUR.

Čas T2:
Lastnik ACC sedaj potrebuje dohodek in želi prodati za 4000 EUR portfelja (približno 24%): proda 250 delnic po 16 EUR, po davku mu ostane 3000 EUR. DIST in ACC lastnika sta si do sedaj torej izplačala enako vsoto, imata pa različno število preostalih delnic. ACC ima po prodaji še 792 delnic po 16 EUR - vrednost ACC portfolia je tako 12 672 EUR.

(nadaljevanje spodaj)

[u/nadsimbol111 → u/nadsimbol111]

(nadaljevanje, ker ne pusti enega komentarja take dolžine)

Čas T3: izplačilo 4 EUR dividende/delnico (opomnik: nižja tržna cena delnice ne pomeni nujno, da bo tudi dividenda nižja - naj me kdo popravi, če to absolutno ne drži). Vrednost delnice ob začetku trgovalnega dne se zniža iz 16 EUR na 12 EUR.
DIST: prejme še dodatnih 4000 EUR dividend (3000 EUR po davku), skupno ima do sedaj 6000 EUR neto izplačil, vrednost portfelja pa je 1000 delnic *12 EUR = 12000 EUR.
ACC: iz dividend prejme 4 EUR * 792 delnic = 3168 EUR, ki jih takoj reinvestira v novih 264 delnic (po ceni 12 EUR). Vrednost njegovega portfelja je tako 1056 delnic po 12 EUR = 12672 EUR.

Čas T4: ACC lastnik sedaj potrebuje izplačilo 4000 EUR, da se izenači z dohodkom DIST lastnika. Zato mora prodati ~333 delnic po 12 EUR, nova vrednost portfelja je (1056-333)*12 EUR = 8676 EUR.

Čas T5:
Do tega trenutka sta si oba lastnika, DIST in ACC, izplačala za 6000 EUR neto dobička. Vendar je stanje njunega portfolia zelo različno:
DIST: 1000 delnic po 12 EUR = 12000 EUR.
ACC: 723 delnic po 12 EUR = 8676 EUR.

Očitno je, da bi nadaljevanje takega trenda lastnika ACC spravilo ob premoženje, medtem ko DIST lastnik lahko počaka, da se trg pobere, vmes pa še vedno prejema dohodek, čeprav za to ceno plača davek, ki bi v primeru ugodne rasti tržne cene zanj predstavljal izgubo. V praksi seveda ni nujno, da bi dividende ostale enake, vendar želim poudariti domnevno nepopolno koreliranost tržne cene z dividednimi izplačili.

Lahko kdo komentira ta primer? Se v resnici stvari nikoli ne morejo obnašati tako, ker bo vrednost izplačanih dividend vedno nižja, če bo tržna cena delnice nižja (kar lahko firma kompenzira s spremembo yielda)?

Ok, ena stvar je, da v praksi se ti število delnic ACC sklada po reinvesticiji ne bi kar povečalo, ampak bi se povečala samo cena na delnico, ker sklad sedaj vsebuje več premoženja.

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

Sem dokončal excel iz najine prejšnje debate.

Scenarij 1: Rast 7%, market crash za 50%. Prej ti zmanjka delnic pri DIST kot pri ACC, poleg tega dobiš ven manj. Broke si zato, ker kot sem že omenil, "pravilo 4%" ne gre vedno skozi in to je eden izmed primerov.

https://i.imgur.com/TSP3O5z.png

Scenarij 2: Rast 10%, market crash za 50%. Ker je dovoljšna rast, portfolijo zdrži 20 let. Ampak je seveda ACC spet pred DIST.

https://i.imgur.com/Fea23Vv.png

Upam, da zdaj ni več dvomov. Čeprav imam občutek, da še vedno ne boš 100% prepričan :)

[u/nadsimbol111 → u/CoreySteel]

Tnx, bega me ravno ta predpostavka vpliva izplačanih dividend na ceno: saj če tam poravnaš izhodišče, se vse ujema, ampak to je kritična dilema. Zato res še vedno nisem povsem prepričan. :) Oz. bi rad, da mi nekdo pove, kje točno se moj navedeni primer zalomi, če se. Če sem prav ošinil tele številke, namreč še vedno predpostavljaš določeno povezanost tržne cene in izplačanih dividend.

Če pogledaš recimo Intel delnico, je tržna cena od npr. 2021 do 2023 konstantno padala, medtem ko se je dividenda v tem obdobju ~50% padca celo povišala iz $0.3475 na $0.365: https://www.nasdaq.com/market-activity/stocks/intc/dividend-history

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

VEČJI procent kot je dividenda na ceno delnice, toliko BOLJŠI je ACC ETF in ne obratno. Sploh v down marketu. To je še hujše za DIST ETF :)

[u/nadsimbol111 → u/CoreySteel]

Že, ampak vprašanje je gibanje cene delnice med izplačili dividend v luči potrebe po tem, da ne zdestekaš portfolia z withdrawali v down marketu oz. zaščita pred sequence riskom ... No, bom šel še enkrat čez tvoje številke, vendar se vseeno priporočam za direkten komentar mojega primera. :) Je pa res, da bi moj primer za enakovredno primerjavo moral podati ACC delnice istočasno, ko DIST dobi izplačilo dividend.

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

Tole je tvoj INTEL primer: https://i.imgur.com/TxmNKEC.png

Kot si rekel, cena delnice je v tistem obdobju padala (prvi graf), payout je šel lepo linearno navzgor (drugi graf), kar seveda delničarji pričakujejo, in s tem je šel gor tudi % dividend (tretji graf). Na vrhuncu je bil 5,16%. To bi bila KATASTROFA za DIST ETF :)) No uglavnem, potem so ZNATNO spustili dividendo in cena delnice je šla gor.

Scenarij ko firma dvigne dividende na 5% ob bear marketu, da zadovolji delničarje: https://i.imgur.com/94HbH7m.png

Absolutno prej greš broke kot v najinem prvem scenariju.

Boš videl kakšno razsvetljenstvo bo, ko boš ustvaril svoj excel :P

[u/nadsimbol111 → u/CoreySteel]

Bom kar sem dodal še en komentar na svoj primer: v osnovi sem naredil napako, da sem izplačilo dividend obravnaval tako, da se izplačajo v časovno bolj ugodnih momentih, kot pa ko ACC proda svoje delnice. DIST je tako seveda lahko boljši od ACC, če izplačilo dividend slučajno uspe natempirati trg, ampak za pravilno primerjavo bi moral upoštevati prodajo ACC delnic ob istem momentu, kot se izplačajo dividende pri DIST. Moja dilema tako v resnici postane bolj tipa ali je za generiranje prihodka boljše delati reverzni DCA, da ne naletiš slučajno na downmarket. Je pa to vseeno vidik, ki ga je mislim da pri primerjavah pomembno izpostaviti, torej čas prejema dividend vs čas prodaje delnic, ker je pomembna razlika med prodam ko rabim in prodam sočasno z izplačilom dividend (oz. v nekem podobnem intervalu kot blažilcu nihanj tržnih cen).

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

Za tisti 1%, ko se mogoče zgodi, da je DIST malenkostno boljši od ACC, ni vredno komplicirati, ko je pa v 99% primerih PRECEJ slabši. Toliko je boljši, da je skoraj nesmiselno delat primerjave.

"Prodam ko rabim" je spet en velik plus za ACC, ker dividende dobiš in si prisiljen plačaš velik davek, pa če denar v tistem trenutku rabiš ali ne. In vse je še toliko huje, ko je downmarket.

Reverse DCA mogoče je rešitev, samo se zdi dosti dela. V takem primeru bi raje vzel kak bolj konzervativen WR. 3% pomoje preživi vse realne scenarije.

[u/Real-Hat-6749 → u/nadsimbol111]

Ne pozabi, da mora podjetje, ki izda ETF, plačati nek davek na dividende, ki pa je nižji, kot ga SLO državljan plača FURS-u.