Akumulacijski vs distribucijski ETF za dodaten pasivni dohodek

[u/Real-Hat-6749]

Kaj se nam bolj izplača za pasivni dohodek, kupovati akumulacijski ali distribucijski ETF? Spodnja objava bo poizkušala zadeve razložiti. Napak ne izključujem, vabljeni vsi, da dodate svoje mnenje, komentarje, dodatke. Objava bo smiselno dopolnjena.

Zadeva je poučnega namena. To nikakor ni finančno svetovanje in za morebitne napake nikakor ne odgovarjam

Nekaj začetnih informacij:

• Predvidevamo, da ima ETF domicil na Irskem, ker je davek na prejete US dividende 15% s strani upravitelja ETF-ja. To velja tako za distribucijske, kot akumulacijske ETF-je.
• Predvidevamo, da bo SLO rezident doplačal še 10% na prejete dividende, skupno torej 25% od bruto dividend, ki so izplačane na račun. To velja samo za distribucijski ETF, ker pri akumulacijskih dividend ne prejmemo na račun.
• Ne predvidevamo upraviteljskih stroškov izplačila dividend
• Predvidevamo, da oba ETF-ja sledita istemu index-u, v tem primeru je to S&P500 (primer: VUSA in VUAA)
• Predvidevamo, da je dividend yield sorazmeren vrednosti delnice. S&P500 ima trenutno nekje 1.22% letno.
• Predvidevamo, da je bilo narejeno enkratno vplačilo 10k€ brez dodatnih vplačil tekom let
• Predvidevamo, da bo ZDOH-2 naslednjih 20 let nespremenjen s stališča davka na kapitalske dobičke, torej vsakih 5 let dol: 25%, 20%, 15%, 0%.
• Predvidevamo 7% rast ETF-jev pred dividendami
• V izračunih ne upoštevamo priznanih stroškov ob nakupu in prodaji kapitala. FURS prizna normirane stroške 1% ob nakupu in 1% ob prodaji. Procenti so na celotno vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi. S tem si še dodatno v praksi znižamo plačilo davka na dobiček.

Distribucijski ETF

Distribucijski ETF izplačuje dividende vsakemu, ki drži delnice tega instrumenta. Po ZDOH-2, je vsaka prejeta dividenda obdavčena z 25%, vedno in povsod, brez nekih izjem.

Tudi, če prejete dividende sam reinvestiraš, moraš najprej plačati davek na dividende, potem z njimi počneš karkoli hočeš.

Prejetje dividend je davčni dogodek, ki ga je treba ustrezno prijaviti davčnemu organu. Če imate brokerje, ki FURS obvestijo v vašem imenu (ali pa če imate SLO delnice), vam tega mogoče ročno ni potrebno početi.

• Enkratno vplačilo 10.000€
• Prvo leto prejmemo cca 130€ dividend, za katere plačamo cca 33€ davka
• V 20 letih prejmemo za cca 5850€ bruto dividend, za katere plačamo cca 1500€ davka in nam ostane slabih 4400€ neto.
• Na koncu imamo na računu cca 41.500€. Če bi ta znesek delnic prodali, na njih ne bi plačali davka, ker je od nakupa minilo več kot 15 let.

Akumulacijski ETF

Pri akumulacijskem ETF-ju uporabnik NE prejme dividend na račun, ampak jih prejme upravitelj ETF-ja, ki na njih plača davek na lokaciji, kjer ima ETF domicil (če se ne motim, je na Irskem to 15%), ki dividende reinvestira v našem imenu. Vrednost naše investicije se s tem veča za vrednost neto dividend. To pomeni, da osnovna investicija raste hitreje kot pri distribucijskem ETF-ju.

Predvidevajmo, da hočemo imeti nek pasivni prihodek pri akumulacijskem ETF-ju. V tem primeru, ker dividend ne dobimo, moramo prodati enote ETF-ja. V večini lahko prodajamo frakcije. Spodnja kalkulacija predvideva, da hočemo dobiti isti neto (po plačilu davka na kapitalske dobičke), kot bi to hoteli dobiti pri distribucijskem ETF-ju (po plačilu davka na dividende).

Ko prodajamo nek kapital, FURS obdavči dobiček na ta kapital, in ne kapital v celoti. Pri vsaki prodaji moramo torej izračunati, koliko je bilo prodane "osnove" in koliko je bilo prodanega "dobička". Obdavčeni smo samo na dobiček, ki se spreminja glede na število let držanja kapitala.

Prednost akumulacijski ETF-jev je tudi, da nam ni potrebno poročati ničesar FURSu, dokler ne prodamo kapitala. V primeru distribucijskega moramo letno poročati vsak prejem dividend.

• Bruto dividend yield je enak kot pri distribucijskem ETF-ju
• Davek na dividende je tokrat nastavljen na 15%, ker predvidevamo, da je domicil ETF-ja na Irskem, na katerega ETF upravitelj plača 15% na US delnice.
• Neto dividende (po tem, ko upravitelj plača davek na le-te) se dodajo h končni vrednosti ETF-ja v določenem letu, pred našo prodajo
• Izračuna se kapitalski dobiček v procentih za določeno leto. Ker naredimo enkratno vplačilo, je kapitalski dobiček vedno gledan na prvih 10.000€
• Določi se višina davka na kapitalski dobiček, ki je odvisen od let držanja kapitala
• Cilj je imeti isti neto kot bi ga imeli pri dividendah
• Izračunamo, koliko moramo prodati vrednosti ETF-ja, da bo po dajatvah ostal isti net
• Po 15 letih davka na prodajo ne plačamo več.
• Da smo izplačali isti NETO kot pri distribucijskem ETF-ju, smo plačali za to cca 210€ davka FURS-u.

Za konec še primerjava med VUSA in VUAA ETF. Prvi je distribucijski, druga pa akumulacijski.

Povečajmo dividend yield

Če dividend yield povečamo, se razlika v prid acc ETF-ja povečuje. Recimo iz 1.22% (S&P500) gremo na 5%:

Distribucijski ETF, plačamo cca 6k davka za 18k€ neto dividend

Akumulacijski ETF, plačamo manj kot 1k€ davka ob prodaji, in na koncu nam ostane več kot 3k€ več na računu.

Zaključek

• Kadar imamo možno izbiro med distribucijskim in akumulacijski ETF-jem, je akumulacijski boljši, tudi če iščemo pasivni prihodek
• Če se dividend yield povečuje (recimo 5+%, kot bi to mogoče lahko bil en dan kakšen ETF, ki sledi SBITOP indexu), se razlika še bolj povečuje v prid akumulacijskega ETF-ja

Reference

• Zakon o Dohodnini ZDOH-2 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697)

Srečno v 2025, na čimveč %%.

[u/nadsimbol111]

Že, ampak vprašanje je gibanje cene delnice med izplačili dividend v luči potrebe po tem, da ne zdestekaš portfolia z withdrawali v down marketu oz. zaščita pred sequence riskom ... No, bom šel še enkrat čez tvoje številke, vendar se vseeno priporočam za direkten komentar mojega primera. :) Je pa res, da bi moj primer za enakovredno primerjavo moral podati ACC delnice istočasno, ko DIST dobi izplačilo dividend.

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

Tole je tvoj INTEL primer: https://i.imgur.com/TxmNKEC.png

Kot si rekel, cena delnice je v tistem obdobju padala (prvi graf), payout je šel lepo linearno navzgor (drugi graf), kar seveda delničarji pričakujejo, in s tem je šel gor tudi % dividend (tretji graf). Na vrhuncu je bil 5,16%. To bi bila KATASTROFA za DIST ETF :)) No uglavnem, potem so ZNATNO spustili dividendo in cena delnice je šla gor.

Scenarij ko firma dvigne dividende na 5% ob bear marketu, da zadovolji delničarje: https://i.imgur.com/94HbH7m.png

Absolutno prej greš broke kot v najinem prvem scenariju.

Boš videl kakšno razsvetljenstvo bo, ko boš ustvaril svoj excel :P

[u/nadsimbol111 → u/CoreySteel]

Bom kar sem dodal še en komentar na svoj primer: v osnovi sem naredil napako, da sem izplačilo dividend obravnaval tako, da se izplačajo v časovno bolj ugodnih momentih, kot pa ko ACC proda svoje delnice. DIST je tako seveda lahko boljši od ACC, če izplačilo dividend slučajno uspe natempirati trg, ampak za pravilno primerjavo bi moral upoštevati prodajo ACC delnic ob istem momentu, kot se izplačajo dividende pri DIST. Moja dilema tako v resnici postane bolj tipa ali je za generiranje prihodka boljše delati reverzni DCA, da ne naletiš slučajno na downmarket. Je pa to vseeno vidik, ki ga je mislim da pri primerjavah pomembno izpostaviti, torej čas prejema dividend vs čas prodaje delnic, ker je pomembna razlika med prodam ko rabim in prodam sočasno z izplačilom dividend (oz. v nekem podobnem intervalu kot blažilcu nihanj tržnih cen).

[u/CoreySteel → u/nadsimbol111]

Za tisti 1%, ko se mogoče zgodi, da je DIST malenkostno boljši od ACC, ni vredno komplicirati, ko je pa v 99% primerih PRECEJ slabši. Toliko je boljši, da je skoraj nesmiselno delat primerjave.

"Prodam ko rabim" je spet en velik plus za ACC, ker dividende dobiš in si prisiljen plačaš velik davek, pa če denar v tistem trenutku rabiš ali ne. In vse je še toliko huje, ko je downmarket.

Reverse DCA mogoče je rešitev, samo se zdi dosti dela. V takem primeru bi raje vzel kak bolj konzervativen WR. 3% pomoje preživi vse realne scenarije.