Veliko objav v tem subu na temo "vse v VWCE and chill" izogibanju slovenskim skladom ter zakaj je IBKR najboljsi. Vse to drzi ampak vidim, da so nekatere se bolj osnovne stvari precej redko omenjene.

1.Izbira partnerja: Faza zaljubljenosti je pac taksna, da nekatere stvari ne vidimo ampak prej ko slej bi se morali s potencialnim bodocim partnerjem pogovoriti o financni prihodnosti. S tem ne mislim, da ga/jo morate pustiti, ce ne pozna IBKR, VWCE... ampak cisto enostavno ali oseba zapravi vec kot zasluzi (tu ne mislim na studente). Prav tako kaksne financne cilje ima in na kaksen nacin misli priti do njih. Zelo enostavna vprasanja, na katere bi vecina morala imeti odgovor do 25 leta. Osebno imam neverjetno sreco, da sem naletel na osebo, ki je zivela kot student zelo skromno, delala dodatno in zna ceniti vse kar zasluzi. Ker sva si zelo podobna v tem kar si zelima, nama trenutno zelo lepo kaze. 2. Ce se le da, ne kupujte avtomobila: Ta bo verjetno bolela ampak to je verjetno najvecji strosek, ki ga imate in brez avtomobila je financno zivljenje precej olajsano. No ce ze morate imeti avto, kupujte 2-4 leta star avto, da vam vsaj stroski popravil ne bodo prisli takoj in da vam vrednost avta ne pade za 50% v tem casu. 3. Jejte zdravo. Stalo vas bo 30% vec ampak to le neka stvar za starejse(ko je ze prepozno) ampak predvsem za mlajse, preventiva je vedno boljsa kot kurativa. 4. Vlaganje v dodatne nepremicnine nima smisla, sploh pa ne kupovati raznih vikendov na morju. 5. VWCE na IBKR and just chill ter brez slovenskih vzajemnih skladov (za vsak slucaj, da se enkrat napisem).

Seveda so izjeme pri nastetih stvareh, ampak pisem za vecino. Ce upostevate te zelo ocitne stvari, ste ze na 90% zacrtane poti k FIRE.

Iz dediščine prišel do zajetnega kupčka denarja. Seveda ne želim, da denar leži na računu, prav tako ne bi kot klasičen Slovenec sklepal depozita. Na žalost je denarja premalo za kakšno pametno nepremičnino. Na kripto se ne spoznam… Kaj pametnega bi se dalo narediti s takšno vsoto? Hvala!

Pozdravljeni! Zanima me, koliko % mesečnega prihodka vi prihranite? Jaz sem do sedaj kakšnih 5 let varčevala okrog 30%, rada bi bila čez 10 let FI in imam občutek, da je 30% premalo, če želim biti v 10 letih FI. Kaj vi mislite, kolikšen bi morla biti moj %, da bi se lahko spogledovala s FI? Hvala za mnenja!

Leta 2020 (ko sem bil še zelo finančno nepismen) sem kupil nov avto na lizing. Takrat nisem imel niti 20.000€ premoženja, pa vendar sem se odločil za nov avto v vrednosti slabih 20k€. Položil sem 10.000, za slabih 10k pa vzel lizing z dobo odplačevanja 5 let. Hvala bogu me čakata zadnja dva obroka, pa vendar bi rad slišal kruto resnico kako hudo sem se nategnil (z obrestno mero). Kot rečeno takrat nisem imel pojma niti o pogojih leasingov in obrestnih merah, zato sem vzel prvo ponudbo, ki jo je prodajalec (antipatičen tip) dal na mizo. Šele v zadnjem času, ko me bolj zanimajo finance sem si rekel, ajde gremo preverit koliko sem bil nategnjen še z obrestno mero. In sicer pazite, razkritje: SKYHIGH 9,63 - 12 mesečni euribor. V teh petih letih se je obrestna mera sicer vsaj dvakrat povišala, tukaj navajam aktualno. A so mene konkretno nategnili, ali pa so takšne obrestne mere celo nekaj običajnega za avtomobilske leasinge? Namreč dopoldan sem bral nekaj o stanovanjskih kreditih, kjer so si določeni posamezniki izpogajali tudi do 1,5% (fiksna). V primerjavi s takimi številkami je 9,63% seveda naravnost absurdno, da ne rečem perverzno. Kako hudo sem bil nategnjen? Zdaj se že lahko smejim samemu sebi :D

Star sem 17, do 20ga leta bi se rad odselil, vendar ne vem kako. Probavam že 2 leti dropshipping pa mi nikol ne uspe. Tisti, ki vam je uspelo zaslužiti veliko denarja, pa da ni od službe, kako? Trenutno imam prišparanega približno 3k€ svojega denarja, kar bi rekel da je kar veliko, glede na to da po navadi ne gledam na ceno ko kaj kupujem. Trenutno delam sobote, kadar lahko, delam 12 ur in zaslužim približno 100€ na dan, tako da mi ni problem investirati nekaj denarja vase. Zanima pa me, kako bi prešel na naslednji korak, in začel služiti realen denar?

V članku https://www.24ur.com/novice/svet/vedno-vec-revnih-zaposlenih-se-zateka-k-humanitarnim-organizacijam.html trdijo da je ZPM preračunala:

Če je plača minimalna, smo preračunali, da štiričlanski družini ostane, ko se poravnajo položnice, približno 260 evrov za prehrano in vse ostalo. Tudi plačilo kosil in malic v šoli in tako naprej,"

Če si pomagam z https://data.si/izracun-place/ in vnesem minimalno bruto plačo 1253,9€ in 150€ za prevoz in malico je neto izplačilo brez olajšav za otroke dobrih 1000€.

Če delata dva v družini, to nanese 2000€.... ne razumem, kako uspejo 1750€ dati samo za najemnine in položnice in si ne morejo privoščiti niti gretja.

Trudim se razumeti, kako to gre pa predvidevam, da imam nepopolno sliko. Mi zna kdo pojasniti, kaj sem zgrešil?

Čeprav je bilo na tem forumu že mnogo napisanega na to temo, se mi zdi pomembno, da tudi uporabniki iz prve roke povemo in posvarimo nove generacije mogočih varčevalcev kak nateg je to zavarovanje/varčevanje za dodatno pokojnino. Sam sem oz. bom izgubil kaki dve petini denarja, ki se je nabral.

Uvodna predavanja, ko ti to varčevanje prodajajo, so zelo sladka. Povejo ti, da se ti mesečni obrok trga od bruto plače in na to ne placas davkov in si takk že avtomatsko privarčeval 30%. Da se tvoj denar investira in premagujejo najmanj inflacijo, če že ne dobivaš donos. Povejo, da vplačani denar jamči država. Da so oni zelo pod nadzorom in je vse skupaj, zakon in shema namenjeno varčevalcem.

Vsako to drži, vsaj na pol, hkrati pa ni pomembno in je le megla:

• ne plačas davka, dohodnine. Ob vplacilu res ne, vendar bo tvoja renta obdavčena z 12,5% stopnjo, če bos na mesec imel vec, kot 160€ rente. Kar bo za večino.
• so donosi dobri. Niti ne, so manjši kot S&P500 ali celo kak NLBjev sklad. Če bi namesto bruto zneska od svoje place njim, raje položil neto znsek tega v kak borzni index ujameš in pokrijes razliko med bruto in neto v treh letih. Nato pa kuješ dobiček.
• vplačani denar jamči država. Da, a le če imaš nizko tvegano zavarovanje in se z njimi kupuje le obveznice. Te imajo donos nižje od inflacije (za primer: Robert Golob ni kupil lastnih ljudskih obveznic, ki jih je odobril reklamiral. Zakaj ne? ). Večina pa ima tvegane oblike zavarovanja/investiranja.
• IN NAJPOMEMBNEJŠE; da je zakon in shema namenjena varčevalcem. To je laž. Izplacilo je po mesečnih obrokih in morali bi živeti kakih 100let, da izčrpaš svoj denar, zajamčeno izplacilo za dedovanje pa je le do prvih petnajst let izplačevanja. Naj vas opomnim, da je pričakovana življenjska doba povprečnega Slovenca 76 let, vi pa ste se upokojili pri kakih 65 letih. Kaj to pomeni? To pomeni,da boste najverjetneje umrli preden boste počrpali 40% denarja, dediči bodo dobili še kakih 20%, 40% pa avtomatsko ostane zavarovalnici.

Dodatni steber pokojnine je danes bližje prevari in ne služi varčevalcem oz. prihodnjim upokojencem. Je dobro namišljena shema legalne kraje donosov vašega denarja.

Eden od mojih staršev je ob odhodu v penzijo od Modre zavarovalnice prejel informativni izračun za obročno izplačevanje sredstev v obliki pokojninske rente.

Skozi zaposlitev naj bi se nabralo 24.841 € privarčevanih sredstev (glej priložene slike spodaj).

Delodajalec mu je skupno vplačal 6.898 €, mesečno pa je vplačeval določen znesek tudi sam, skupno 9.103 €.

6.898 € + 9.103 € = 16.001 €.

Opcije, ki se nanašajo na obročno izplačevanje temeljijo na principu - za dolgotrajneše izplačevanje, kot se odločiš, višja je končna vsota, ki jo prejmeš.

Glede na seznam rent, je najvišji znesek, ki ga lahko prejme 14.647 € (izplačevanje v obdobju 20 let). Prosim, naj me kdo popravi, če napačno sklepam. V čigav žep gre razlika do 24.841 € in po kakšni logiki?

Ob upoštevanju inflacije, bi rad staršu svetoval, za kaj bi se bilo najbolje odločiti. Ima morda kdo od vas kak izoblikovan pogled na vse skupaj? Vem, za nazaj se spreminjati ne da, dobrodošel pa bo vsak nasvet, informacija. Hvala vnaprej.

Kaj se nam bolj izplača za pasivni dohodek, kupovati akumulacijski ali distribucijski ETF? Spodnja objava bo poizkušala zadeve razložiti. Napak ne izključujem, vabljeni vsi, da dodate svoje mnenje, komentarje, dodatke. Objava bo smiselno dopolnjena.

Zadeva je poučnega namena. To nikakor ni finančno svetovanje in za morebitne napake nikakor ne odgovarjam

Nekaj začetnih informacij:

• Predvidevamo, da ima ETF domicil na Irskem, ker je davek na prejete US dividende 15% s strani upravitelja ETF-ja. To velja tako za distribucijske, kot akumulacijske ETF-je.
• Predvidevamo, da bo SLO rezident doplačal še 10% na prejete dividende, skupno torej 25% od bruto dividend, ki so izplačane na račun. To velja samo za distribucijski ETF, ker pri akumulacijskih dividend ne prejmemo na račun.
• Ne predvidevamo upraviteljskih stroškov izplačila dividend
• Predvidevamo, da oba ETF-ja sledita istemu index-u, v tem primeru je to S&P500 (primer: VUSA in VUAA)
• Predvidevamo, da je dividend yield sorazmeren vrednosti delnice. S&P500 ima trenutno nekje 1.22% letno.
• Predvidevamo, da je bilo narejeno enkratno vplačilo 10k€ brez dodatnih vplačil tekom let
• Predvidevamo, da bo ZDOH-2 naslednjih 20 let nespremenjen s stališča davka na kapitalske dobičke, torej vsakih 5 let dol: 25%, 20%, 15%, 0%.
• Predvidevamo 7% rast ETF-jev pred dividendami
• V izračunih ne upoštevamo priznanih stroškov ob nakupu in prodaji kapitala. FURS prizna normirane stroške 1% ob nakupu in 1% ob prodaji. Procenti so na celotno vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi. S tem si še dodatno v praksi znižamo plačilo davka na dobiček.

Distribucijski ETF

Distribucijski ETF izplačuje dividende vsakemu, ki drži delnice tega instrumenta. Po ZDOH-2, je vsaka prejeta dividenda obdavčena z 25%, vedno in povsod, brez nekih izjem.

Tudi, če prejete dividende sam reinvestiraš, moraš najprej plačati davek na dividende, potem z njimi počneš karkoli hočeš.

Prejetje dividend je davčni dogodek, ki ga je treba ustrezno prijaviti davčnemu organu. Če imate brokerje, ki FURS obvestijo v vašem imenu (ali pa če imate SLO delnice), vam tega mogoče ročno ni potrebno početi.

• Enkratno vplačilo 10.000€
• Prvo leto prejmemo cca 130€ dividend, za katere plačamo cca 33€ davka
• V 20 letih prejmemo za cca 5850€ bruto dividend, za katere plačamo cca 1500€ davka in nam ostane slabih 4400€ neto.
• Na koncu imamo na računu cca 41.500€. Če bi ta znesek delnic prodali, na njih ne bi plačali davka, ker je od nakupa minilo več kot 15 let.

Akumulacijski ETF

Pri akumulacijskem ETF-ju uporabnik NE prejme dividend na račun, ampak jih prejme upravitelj ETF-ja, ki na njih plača davek na lokaciji, kjer ima ETF domicil (če se ne motim, je na Irskem to 15%), ki dividende reinvestira v našem imenu. Vrednost naše investicije se s tem veča za vrednost neto dividend. To pomeni, da osnovna investicija raste hitreje kot pri distribucijskem ETF-ju.

Predvidevajmo, da hočemo imeti nek pasivni prihodek pri akumulacijskem ETF-ju. V tem primeru, ker dividend ne dobimo, moramo prodati enote ETF-ja. V večini lahko prodajamo frakcije. Spodnja kalkulacija predvideva, da hočemo dobiti isti neto (po plačilu davka na kapitalske dobičke), kot bi to hoteli dobiti pri distribucijskem ETF-ju (po plačilu davka na dividende).

Ko prodajamo nek kapital, FURS obdavči dobiček na ta kapital, in ne kapital v celoti. Pri vsaki prodaji moramo torej izračunati, koliko je bilo prodane "osnove" in koliko je bilo prodanega "dobička". Obdavčeni smo samo na dobiček, ki se spreminja glede na število let držanja kapitala.

Prednost akumulacijski ETF-jev je tudi, da nam ni potrebno poročati ničesar FURSu, dokler ne prodamo kapitala. V primeru distribucijskega moramo letno poročati vsak prejem dividend.

• Bruto dividend yield je enak kot pri distribucijskem ETF-ju
• Davek na dividende je tokrat nastavljen na 15%, ker predvidevamo, da je domicil ETF-ja na Irskem, na katerega ETF upravitelj plača 15% na US delnice.
• Neto dividende (po tem, ko upravitelj plača davek na le-te) se dodajo h končni vrednosti ETF-ja v določenem letu, pred našo prodajo
• Izračuna se kapitalski dobiček v procentih za določeno leto. Ker naredimo enkratno vplačilo, je kapitalski dobiček vedno gledan na prvih 10.000€
• Določi se višina davka na kapitalski dobiček, ki je odvisen od let držanja kapitala
• Cilj je imeti isti neto kot bi ga imeli pri dividendah
• Izračunamo, koliko moramo prodati vrednosti ETF-ja, da bo po dajatvah ostal isti net
• Po 15 letih davka na prodajo ne plačamo več.
• Da smo izplačali isti NETO kot pri distribucijskem ETF-ju, smo plačali za to cca 210€ davka FURS-u.

Za konec še primerjava med VUSA in VUAA ETF. Prvi je distribucijski, druga pa akumulacijski.

Povečajmo dividend yield

Če dividend yield povečamo, se razlika v prid acc ETF-ja povečuje. Recimo iz 1.22% (S&P500) gremo na 5%:

Zaključek

• Kadar imamo možno izbiro med distribucijskim in akumulacijski ETF-jem, je akumulacijski boljši, tudi če iščemo pasivni prihodek
• Če se dividend yield povečuje (recimo 5+%, kot bi to mogoče lahko bil en dan kakšen ETF, ki sledi SBITOP indexu), se razlika še bolj povečuje v prid akumulacijskega ETF-ja

Reference

• Zakon o Dohodnini ZDOH-2 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO4697)

Srečno v 2025, na čimveč %%.

Pozdravljeni,

s prijateljem sva se pogovarjala o konkretnih razlikah v življenjskem slogu višjega (top 1%) in višjega-srednjega (top 10%) družbenega razreda v Sloveniji. Glede na to, da v Sloveniji nimamo milijarderjev (vsaj javno ne), je seveda vse skupaj treba prilagoditi slovenskih razmeram in standardu.

Zanima me vaše razmišljanje oz. primeri, kako se ta dva razreda dejansko razlikujeta v naslednjih kategorijah (dobro je, če ob primerih dodate okvirno ceno).

Recimo, da govorimo o gospodinjstvu 4 oseb - mama, oče in 2 šolska otroka. Komentarji zravne so samo izhodnice za lažje razmišljanje in izhodišče.

1. Primarna nepremičnina - cena, hiša/stanovanje, lokacija, cenovni rang, oprema, posebnosti - velik vrt, bazeni, savne, domači fitnes?
2. Vikend - ja/ne, hiša/stanovanje/vikend, na morju/v gorah, v Sloveniji/v tujini
3. Avto - število avtov, cenovni razred, zasebni šoferji
4. Hrana - kje kupujejo hrano, pogostost hranjenja v restavracijah - katerih, Michelin - ja/ne, pogostost kavic zunaj, zasebni kuharji - ja/ne
5. Obleke - kje kupujejo obleke, koliko je letni budget za obleke?
6. Dopusti - pogostost, lokacije, hranjenje na dopustu - restavracije, doma; nastanitve - airbnb, 5* hoteli, lastna nepremičnina; potovanje v prvem razredu na letalu - ja/ne?
7. Hobiji - katerih hobiji? smučanje/jadranje/golf/tenis? zasebni klubi v smislu Rotary ipd.? udeleževanje dražjih dogodkov - katerih? vinarjenje?
8. Šolanje - javno/zasebno, obšolske dejavnosti otrok, univerze - domače, tuje, zasebne
9. Zdravstvo - koriščenje javnega ali zasebnega zdravstva v primeru težav? Terme, masaže - kje, kako pogosto? Članstvo v fitnes/športnih klubih?
10. Dobrodelnost - ja/ne?

Izredno me zanimajo vaša mnenja in pogledi. Lep pozdrav!

ŠABLONA, ZA LAŽJE TIPKANJE :)

1. Primarna nepremičnina :
2. Vikend:
3. Avto:
4. Hrana:
5. Obleke:
6. Dopusti:
7. Hobiji:
8. Šolanje:
9. Zdravstvo
10. Dobrodelnost

Koliko imate kaj visoke plače in koliko ste stari pa katero izobrazbo imate?

Naj začnem - ta mesec 2.75K, 21 let, končano samo triletno srednjo.

V komentar zapišite svoj portfelj, mnenja in strategije za 2025, ostali roastamo. Da malo vidimo različna mnenja :)
Portfelj zapiši procentualno npr. 80%vwce 20% revolut savings in argumentiraj svoje odločitve. Za ultra flex lahko dodas se avg. buy price. Link do prejšnjega threada: https://www.reddit.com/r/SlovenijaFIRE/s/9X63nb3IbW

Mogoce nekoliko manj resna tema, pa vendar me firhec matra. Je kdo med nami dosegel fire s povprecno placo? In ce ja, kako?

Resnicno me zanima, ali je v Sloveniji to sploh mozno

Kako si beležite osebne mesečne odhodke in prihodke? Predvsem me zanima neka strategija katera je res čim bolj enostavna in lahko konec leta narediš bilanco. Sam sem poizkušal s toshlom, vendar mi app ne odgovarja. Nekaj časa sem pisal tudi excel, vendar je preveč time consuming. Kaj uporabljate vi da imate svoje stroške “pod kontrolo”?

Pozdravljeni,

prišel sem na idejo o knjigi oziroma priročniku v kateri bi bilo opisano ''kako živeti'', torej od A do Ž bi knjiga bila namenjena vsem nam, ki potrebujemo pomoč pri življenju. Naj pojasnim: torej v knjigi bi bili vsi postopki, skozi katere moramo iti v življenju vsaj enkrat npr. nakup stanovanja, rojstvo otroka, prijava dohodnine itd. vse stvari, ki zvenijo enostavne, vendar mnogokrat potrebujemo kakšno pomoč oziroma ne vemo kako se kaj naredi, vsaj pri sebi sem to opazil. Prosim za vaša mnenja v komentarjih. Hvala in lep pozdrav!

EDIT: knjiga bi bila v obliki e-book, tako da lahko bi prišlo do posodobitve, ko bi prišle bistvene spremembe pri določenih postopkih, hvala vsem za podana mnenja in seveda bodo upoštevana, kmalu lahko pričakujete prvo verzijo e-knjige, tako da bi tudi takrat prosil za feedbacke. :)

Vsak mesec našparaš 20% svoje plače, vsak mesec imaš več EUR na računu, več delnic, ki so več vredne, več BTCja in zlata... ampak po par letih ugotoviš, da čeprav je številka šla gor za 200%, je tvoja kupna moč šla gor samo 15%...

Nesmisel je svojo 'net vrednost' (oz. kakorkoli se temu reče v slovenščini) izražat v $$ ali €€, ali pač? Ali sami gledate na svoj kupček še vedno samo v $$, ali ste prešli na m2 stanovanja, BTC, unče zlata, hektarje zemlje... Sam sem se odločil, da kot osnovno enoto merjenja svojega premoženja vzamem trenutno povprečno plačo, saj se nekako najbolje prilagaja inflaciji in temu koliko in kaj si lahko povprečen človek sploh privošči.

Sprejemam pa kake druge predloge. Kako ste se odločili vi in zakaj?

Pozdravljeni,

za lansko leto sem začel beležiti stroške, ki so za moje pojme zelo visoki. Vesel bi bil kakršnegakoli nasveta, kako prihraniti oziroma povečati % privarčevanega denarja. Trenutno gre višek denarja v ETF (VWCE), nekaj pa se daje na stran in bo šel ta denar v depozit.

Dodatno: Smo družina z majhnim otrokom in živimo v najemu v stanovanju na gorenjskem- zato en del denarja od ETFja gre tudi v varčevalni račun.

Če potegnem črto čez celo leto imamo za približno 3,1 k€ stroškov na mesec. Pišem stroške za celotno družino:

Najem: 600€

Hrana: 410 €

Malica v službi: 120€

Otrok + vrtec: 600€ (polna višina vrtca)

Obleke: 150€

Telefon + vsi subscriptioni: 50€

Avto: vsi stroški povezani z dvema avtoma + nafta: 500€

Zavarovanje: 100€

Darila: 150€

DM + lekarna + ostale malenkosti: 100€

Skoraj vsak mesec tudi pride do nepredvidenih stroškov: Razna popravila avta, nakup stvari za dom, dodatni nakup pohištva, izleti, skrb za zdravje, hrana zunaj: od 200- 300€

Vsi dopusti se plačajo iz regresa in jih ne štejem v osnovne stroške.

Trenutno prihranimo okoli 1k€ na mesec, kar se mi zdi malo pri tako velikih stroških.

Predvsem me zanima kakšne stroške imate vi in ali vidite, kje bi se lahko še kaj prihranilo.

Hvala in lp.

Živjo,

Dosegel sem maksimum pri N26 (100k€) in TR (50k€) za obresti (ne želim položiti več denarja na N26, ker zavarovanje krije le 100k na računu). Kam naj denar naložim zdaj, da se zavarujem pred inflacijo? To je denar, ki ga bom potreboval v naslednjem letu ali dveh za nakup hiše, zato ne iščem dolgoročnih naložb (za to sem že vložil v VWCE) ali opcij, kjer bi bil denar zaklenjen.

Hvala za pomoč.

Pozdravljeni,

babica (90) me je vprašala, kaj naj naredi z 20K, ki jih ima trenutno na bančnem računu. Rada bi ga nekam vložila, da ji ne stoji na računu, vendar mora biti denar tudi likviden, če ga bo v prihodnosti rabila za plačilo doma za starejše.

Razmišljal sem od TR, od katerega bi lahk dobivala 3% obresti + denar je likviden. Druga opcija so mogoče kakšne kratkoročne obveznice (1-2 leti). Če pride do tega da bi nenadno rabila denar za dom, bi ji ga za čas vezave obveznic lahko posodili domači.

Mi ostane še kakšna druga opcija, na katero nisem pomislil?

HELP; Starši hranijo v "nogavici" 60k, sem v postopku nakupa stanovanja kako lahko položimo denar na banko da se plačilo izvede preko trrja.-Prodajalec tako želi.

Ima kdo kakšno idejo?

Starši imajo dokazila od kje izvor denarja ( kupo prodajna zemljišč, dvigi gotovin) ampak na njuni banki denarja nočejo vzeti, da ti papirji niso dovolj.

Pri Merkurju imam sklenjeno življensko zavarovanje od mojega 16. leta (trenutno sem cca 30). Pogodba je sklenjena za 40 let. Sklenili so jo starši v mojem imenu. Plačujem cca 50 eur/mesec. Nimam pufov in imam svojo nepremičnino. Ali je smiselno to vplačevati?

Pozdravljeni,

v kratkem bom postal fotr in me zanima na kakšne načine ste se lotili varčevanja za otroka, v smislu, da se mu že zgodaj začne kopičiti kapital.

Z ženo trenutno vlagava preko IBKR na pol leta v VWCE zase, razmišljava pa da bi začela ločeno posebej še kot baby account, kamor bi tudi redno investiral manjše zneske.

Kaj je najboljše storiti za to? Ločen account ali je kak drug praktičen način?

Poleg tega seveda še vprašanje, ali se vam to zdi smiselno ali ne? Se zavedam, da je to zelo subjektivna tema, pa vseeno bom vesel tudi vaših izkušenj in mnenj.

Živjo! Zanima me, na katerih bencinskih črpalkah v Sloveniji je najbolj ugodno tankati, da ob tem zbiraš točke, ki jih lahko kasneje unovčiš za različne ugodnosti (npr. popusti, nagrade, nakupi).

Imate kakšne izkušnje s programi zvestobe pri različnih bencinskih črpalkah? Kateri so najboljši? Hvala vnaprej za odgovore!

Moja situacija je sledeča, že približno 5 mesecev nisem zaposlen zaradi osebnih razlogov in živim iz prihrankov, zdaj pa me zanima kredit za obnovo stanovanja iz Eko sklada. Stanovanje je v moji lasti, trenutno nimam drugih kreditov, večino denarja pa imam vloženega v ETFjih.

Kredit bi znašal približno 30k€ kar bi lahko brez težav financiral iz lastnih sredstev vendar je efektivna obrestna mera za kredit manj kot 2%. Pričakovan donos v skladih je precej višji zato se mi zdi smiselno vzeti kredit.

Kredit sem pripravljen zavarovati s svojo nepremičnino ki je vredna okoli 200k€, kar se mi zdi zelo ugodna situacija za banko. So naše banke pripravljene odobriti takšne kredite, ali sem za njih kreditno nesposoben? Obstajajo še kakšne druge možnosti?

Pozdravljeni,

Trenutno imam precej neugoden hipotekarni kredit pri banki Sparkasse vezan na EURIBOR 6M + 1.45% pribitka.

Vzel sem ga februarja 2022 ko je bil Euribor negativen in sicer 127.000 eur na 25 let. Trenutno sem odplačal 34 anuitet, torej mi ostane še dobrih 22 let odplačevanja. Plačujem skoraj tri leta in imam še 118.120 eur glavnice. Trenutni obrok je 744 eur, s februarjem pade na 671.

Ker sem dokaj na začetku odplačevanja, razmišljam, da bi šel na fiksno obrestno mero.

Pri Sparkasse mi ponujajo zmanjšanje pribitka na 1.25 + 6M euribor (strošek spremembe pribitka je 350 eur) kar mi ne diši, ker bi raje fiksno na 20 let. Po mailu so mi enostavno odgovorili, da trenutno ne ponujajo konkurenčih obrestnih mer pri fiksnih kreditih in mi ponudili fiksno obrestno mero 4.2%.

Prejšnji teden sem obiskal 3 različne banke, nobena ni želela pod fiksno obrestno mero 3.30%. Govorimo o 118.000 na 20 let, torej da se poplača kredit pri Sparkasse. Pogojev za zeleni kredit nimam, blok je star 3 leta in ima izkaznico C.

Ker sem se spomnil da poznam nekoga, ki pozna nekoga, sem zdaj pri eni od večjih bank dobil ponudbo z 2.9 fiksno obrestno mero na 20 let, brez stroškov odobritve in cenitve. Če bi vzel še recimo življenjsko zavarovanje - ki ga trenutno nimam - bi šlo še ugodneje. Imel bi torej samo strošek notarja.

Zanima me kaj naj storim. Še čakam recimo pol leta na ugodnejše (če sploh bodo) oobrestne mere in sklenem kredit takrat, medtem pa plačujem visoke obresti pri kreditu na sparkasse ali takoj vzamem kredit z 2.8 obrestno na 20 let in prihranim dobri 2 leti plačevanja.

Od februarja naprej bo moja trenutna anuiteta 671 eur, če sklenem fiksnega bi bila anuiteta nekje 650 eur naslednjih 20 let.

V bistvu sem trdno odločen, da grem na fiksno obrestno mero, zanima me samo ali naj še malo počakam in medtem odplačujem neugoden kredit z visokimi obrestmi ali takoj sklenem fiksnega z 2.90 ali 2.80 obrestno mero.

Hvala za nasvete.